sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "pintrich in schunk".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Pintrich in Schunk (2002) opozarjata na dejstvo, da gre tu za vzroke, kot jih zaznavajo posamezniki, lahko so resnični ali pa tudi ne.
Pintrich in Schunk (2002) poudarjata pomen teh treh dimenzij za posameznikovo nadaljnje vedenje - pričakovanje uspeha.
Na to kaže tudi pogosta opredelitev motivacije - in sicer, da motivacija predstavlja vedenje, ki je usmerjeno k določenim ciljem (Pintrich in Schunk, 2002).
V povezavi z učnim (ne)uspehom se najpogosteje omenjajo naslednji štirje vzroki: sposobnosti, trud, težavnost naloge in sreča (Pintrich in Schunk, 2002).
Zato Pintrich in Schunk ( 2002 ) menita , da je potrebno zunanjo in notranjo motivacijo opredeljevati in meriti kot dve neodvisni dimenziji .
Zato Pintrich in Schunk (2002) menita, da je potrebno zunanjo in notranjo motivacijo opredeljevati in meriti kot dve neodvisni dimenziji.
Dejavnost , na podlagi katere si posameznik prizadeva doseči zastavljeni cilj , je lahko fizična ali mentalna ( Pintrich in Schunk , 1996 ) .
Kot poudarjata Pintrich in Schunk (2002) imajo akterji bolj specifične informacije glede svojega vedenja in izkaza kakor pa opazovalci.
Motivacija je proces, ki ga ne moremo neposredno opazovati, ampak se odraža skozi naše vedenje (Pintrich in Schunk, 1996).
Pintrich in Schunk (v Jurševič 2012, 11) navajata, da je motivacija za učenje tesno povezana s kognitivnimi in metakognitivnimi procesi učenja.
Pintrich definira motivacijo kot : » … proces spodbujenega in trajajočega , k cilju usmerjenega delovanja « ( v Pintrich in Schunk 2002 , 4 ) .
Pintrich in Schunk ( 2002 ; povz . po Peklaj idr. , 2009 ) pravita , da moramo zunanjo in notranjo motivacijo meriti kot neodvisni kategoriji .
Pintrich in Schunk ( 1996 , povzeto po Grum 2004 , str. 61 ) sklepata , da sta cilj in dejavnost glavnega pomena za razumevanje motivacije .
Vključujejo poskuse reguliranja različnih motivacijskih prepričanj, kot so ciljne usmerjenosti, samoučinkovitost, prepričanja o vrednosti naloge in osebni interesi (Pintrich in Schunk, 2002; Wolters, 1998).
Končni cilj ekstrinzično motiviranega vedenja je prejeti organizacijske nagrade ali ugodnosti (Lin, 2007) oziroma se izogniti kazni (Pintrich in Schunk, 1996).
Motivacija je povezana z učnimi dosežki učencev in je še posebej pomembna pri samoreguliranem učenju (Bandura, 1997; Pintrich in Schunk, 2002).
Prav tako je lahko posameznik na nekem področju notranje in zunanje motiviran (Pintrich in Schunk v Radovan 2002, 38).
Vpliv podpore sta s svojo raziskavo ugotovila tudi Pintrich in Schunk (1996).
Povratne informacije lahko delujejo kot boljši motivator za učenje kot nagrade (Pintrich in Schunk, 1996, v Juriševič, 2005).
Beseda motivacija izhaja iz latinske besede movere, ki pomeni premakniti se (Pintrich in Schunk, 2020, v Elliot, 2023).